SLOVENSKA PLANINSKA POT

    SLOVENSKA PLANINSKA POT

    Pri slovenskih pešpoteh nikakor ne moremo mimo Slovenske planinske poti (SPP). V Sloveniji je več kot petdeset različnih planinskih transverzal, ki potekajo po visokogorskem svetu, sredogorju in gričevju. Po njih hoja traja lahko samo nekaj ur, pa tudi nekaj tednov. Najvidnejše mesto med njimi pa gotovo zaseda SPP od Maribora do Ankarana.

    Vsakdo lahko najde nekaj zase. Točke so razporejene po vsej Sloveniji in pomenijo vsaka zase samostojni cilj. Čez gore in doline, čez hribe in nižine, čez Alpe, dinarsko gorstvo in hribovit svet z nadihom Sredozemlja. Da o obronkih Panonske nižine, na katere gledamo tam zgoraj na začetku, niti ne govorimo. Slovenska planinska pot (SPP) je zasnovana tako, da drži čez vse slovenske alpske skupine (Kamniške Alpe, Karavanke in Julijske Alpe), ki jih uvede hoja čez Pohorje, za pretežno apnenčasto Slovenijo izjemno magmatsko hribovje, ki ga nekateri strokovnjaki prištevajo k skrajnim jugovzhodnim odrastkom Centralnih Alp.

    Je prva – zato številka 1 ob markacijah na njej – in najstarejša slovenska vezna pot, ki je bila odprta leta 1953. Ker vodi čez glavne gorske grebene, omogoča najbolj neposredno srečanje s slovenskim visokogorjem in je izjemno zanimivo stičišče alpskega in dinarskega gorstva, v katero vstopimo čez Porezen in Cerkljansko hribovje.

    Čez dinarske grebene, ki v nasprotju s pretežno v smeri zahod–vzhod potekajočimi grebeni Alp držijo v jugovzhodni smeri, se vse bolj približujemo morju, dokler se čez veličastni Kraški rob in rodovitna, predvsem z vinogradi obdana flišna pobočja, ne približamo morju. Pot končamo tik ob morski obali v Ankaranu, kjer si lahko privoščimo prijetno ohladitev v morju ter s tem očiščujočim obredom sklenemo najprivlačnejši slovenski (visoko)gorski treking. Najvišja točka na poti je hkrati najvišja slovenska gora Triglav, 2864 m.

    Že sama imena posameznih poti (Iz Maribora čez Pohorje do Slovenj Gradca, Po gorah med Mislinjo in Savinjo, Po Kamniških in Savinjskih Alpah, Po Karavankah, Iz Mojstrane na Triglav in do Vršiča, Z Vršiča na Jalovec in Trento, Po Julijcih med Sočo in Bačo, Čez Cerkljansko in Idrijsko hribovje, Skozi Trnovski gozd in čez Nanos v Razdrto, Od Razdrtega prek Krasa do morja), slikovito govorijo o tem, da nas bo pot vodila ne samo na skalne vrhove, temveč se bomo na njej srečali tudi z bogato zgodovino slovenskega človeka. Stopili bomo na najvišje vrhove, se ustavili v številnih planinskih postojankah, naužili čudovitih razgledov, odkrili gorska jezera in redko planinsko cvetje.

    Izhodišča: različna-Slovensko planinsko pot lahko začnemo ali končamo v Mariboru, Ankaranu, ali kjerkoli drugje. Pot časovno ni omejena.
    Označenost poti: s Knafelčevimi markacijami (bela pika, obdana z rdečim krogom in arabsko številko »1«).
    Čas hoje: 30 dni
    Dolžina: 500 km
    Zahtevnost: vse težavnostne stopnje-pot je speljana po poteh, ki so razvrščene v tri skupine: lahke, zahtevne in zelo zahtevne poti.
    Zemljevidi in vodniki: Vodnik Slovenska planinska pot (1998) in Razširjena slovenska planinska pot (1993), avtor Jože Dobnik, pregledne karte z vrisano SPP ter karto z označenimi točkami Razširjene slovenske planinske poti.


    Dodatne informacije:Planinska zveza Slovenije,www.pzs.si 

    Več iz te kategorije: « VIA ALPINA - RDEČA POT
    FaLang translation system by Faboba

    logo cerkno

    divjeBABEoglas