Če je človek bolan, naj gre k zdravniku in ta mu bo prepisal zdravljenje in bo boljše, seveda vnetje sečil pri moji mami je nekaj čisto drugega, ona jamra in jamra, da jo vse spodaj boli in se nikoli ne spravi do zdravnika.
Jaz nikoli ne vem več kaj naj naredim, vsake toliko obleži in izgovor je vnetje sečil, takrat name pritisne moj oče, naj poskrbim za mamo, jaz imam svoje obveznosti, ona pa po cele dnevi leži. Kako jezna in razočarana sem jaz nad tem, vam ne morem povedati. Zakaj človek ne bi šel k zdravniku, če ima vnetje sečil, da namesto tega matra celo družino. Ne rečem, da ne bi pomagala, še kako bi pomagala, vendar ta zgodba se ponavlja in ni rešitve.
Dokler ni meni prekipelo in ko je mama ponovno obležala, da jo matra vnetje sečil, sem jaz brez vednosti poklicala zdravnika, naj pride na dom. Ko bi vi vedeli, koliko jeze sem povzročila, še danes mi ne odpusti, vendar morala sem to storiti, ker sem bila že čisto živčna, ker je to breme prenašala name in ni hotela sama k zdravniku. Ko je zdravnik stopil v hišo, je mojo mami skoraj kap, ni vedela, kaj naj naredi, kam naj gre in kaj nak reče. Zdravnik pa je profesionalno odreagiral, jo pregledal, vzel kri in vodo in ji rekel, da bo javil glede česa je problem, ali je res vnetje sečil ali kaj drugega.
Aha pa smo tam, izvid je bil normalen, ona je bila zdrava, vnetje sečil je bilo pozabljeno. Od tistega dne naprej ni nikoli več jamrala, da jo kaj boli, zakaj je to delala je njen problem, jaz sem morala odreagirati tako, za voljo resnice in prenašanje bremena name. Ja, vnetje sečil je bil njen izgovor za počivanje in to je bilo nesramno do nas, zdaj tega sigurno ne bo nikoli več počela. …