Čez nekaj časa sem se vendarle opogumila in kupila oleander, saj sem bila res zelo navdušena nad njim. Imela sem tudi vsa navodila, kako se z njim dela in sedaj ga imam doma in krasi naš vrt. Ni še tako lep, kakor je sosedin, ampak niti ne pričakujem, da bo prvo leto tako lep, saj še nimam toliko izkušenj z njim, ko jih jih ima soseda. Milim, da mi je rekla, da ga ima že skoraj pet let in da je komaj letos takšen, kakršnega si je želela.
Tudi ona se je zaljubila vanj, ko ga je videla nekje na obisku. Takrat ga je sicer že imela doma in ni bila situacija takšna kot pri meni, ko ga nisem imela in je bila zgodba malce drugačna. Nekaj izkušenj je imela z njim ne pa toliko kakor znanka, pri kateri je bila na obisku. Takrat si je zelo zaželela, da bi imela doma tudi ona takšen oleander, in njena pot do do uspešnega vzgajanja se je takrat začela. Ampak ni pretiravala in je vseeno počasi delala na tem, da ji bo nekoč oleander, zrasel toliko, in tako lepo.
Vedela sem, da ne bo šlo čez noč, da bom imela tako lep oleander tudi jaz doma, ampak bo verjetno trajalo nekaj časa. Vsekakor pa upam, da ne bo trajalo toliko let kot pri sosedi. Še bolj pa upam, da ne bova na koncu imeli kakšnega dvoboja, kateri oleander, je lepši in si bova reja izmenjavali navodila, kako ga lahko narediva še lepšega, kakršen je ali pa, da ga ohranjava tako lepega, kakor je. Vsaj njej je že tako lep, da ne vem, ali bi lahko še karkoli dodajala. Lahko se morim in ima še vedno kakšne načrte, da bo oleander, še večji in bolj cvetoč, ampak to se bo že pokazalo sčasoma, za zdaj mi je dovolj, da ga imam tudi jaz doma.