Turizem v Cerknem

Ko sem začela delati v novi službi, sem zelo hitro ugotovila, da bom potrebovala neko beležko. Hotela sem imeti nek zvezek, kamor bi si lahko pisala, kaj vse moram narediti oziroma kaj me še vse čaka. To beležko sem imela tako za službene zadeve kot tudi za privatne zadeve. Zelo hitro sem ugotovila, da je beležka res zelo pomemben del mojega dneva. Nekateri uporabljajo svoje telefone ali pa neke beležke na računalniku. Meni pa je definitivno lažje, če imam list papirja, na katerega lahko pišem ali kaj izbrišem ali kaj prečrta.

Tako sem bila vedno navajena v šoli, saj sem imela konstantno neko beležko, kamor sem si pisala neke pomembne zadeve. To je nekako ostalo z mano in od takrat naprej vedno potrebujem neko beležko, še posebej odkar sem začela delati. Enkrat začela delati v službi sem zelo hitro ugotovila, da je preveč stvari, ki bi si jih lahko zapomnila in ravno zato mi je list papirja res prišel prav. To beležko nosim konstantno s seboj kamorkoli grem. Velikokrat jo tudi uporabljam doma, ko si pišem za naprej, če gremo kdaj kam na obisk ali pa ko ima nekdo rojstni dan. Pride res prav, saj si lahko take zadeve zapišeš in tako ostanejo pomembni datumi, zapisani na listu papirja. Potem pa seveda pridem v službo in si napišem vse alineje, kaj moram narediti tisti dan v službi in kaj ne smem pozabiti narediti do konca tedna ali pa za naslednji dan.

Beležka je res nekaj, kar pride marsikomu prav, ne glede na to ali dela ali ne. Beležke so uporabljajo tako v službi kot tudi za privatne stvari. Nekateri seveda uporabljajo več v privatnem življenju, drugi pa več v službenem, meni. Mi je do sedaj beležka prišla prav v čisto vsaki situaciji. Mojo prvo beležko mi je kupila sodelavka in zato se mi res za vedno hvaležna, saj od takrat naprej ne morem biti brez nje.…

Spalnica je prostor, kjer imava z možem zelo veliko in prostorno omaro. Na začetku je bilo v omari vse pregledno, potem pa je omara postajala vedno bolj premajhna zame in začela sem zlagati svoja oblačila v moževo omaro. To je opazil tudi mož in na začetku ni rekel čisto nič, potem pa mu je vse bolj postajalo tečno, ko je v svoji omari našel vedno več mojih oblačil. 

Nekega jutra mi je rekel, da si želi svoje garderobne omare in da pozna nekoga, ki takšne garderobne omare po meri dela. Že isti dan ga je poklical, ker je vedel, da imava v spalnici eno prazno steno, kjer bi lahko prišla garderobna omara. Tako je v roku enega meseca imel svojo omaro. Ja, takšne garderobne omare se ne bi branila tudi jaz. Vendar sem bila srečna, ker sem sedaj imela kar dve omari, svojo in moževo. 

Nisem se mogla pritoževati, kajti sedaj so tudi moja oblačila bila lepo zložena in pregledna. Moj mož pa je užival v garderobni omari. Prav videla sem ga, kako všeč mu je ideja garderbone omare. Včasih se pošali in mi reče, da sem naredila prav, ker sem se širila z svojimi oblačili, ker sem mu tako omogočila, da si je kupil garderobno omaro. Tudi prijateljem, ko si opremljajo stanovanje vedno pove in svetuje, kako pregledne so garderobne omare in da če imajo možnost naj si jih privoščijo. 

Jaz imam tako navadno omaro, mož pa garderobno omaro, kar mu seveda privoščim, ker je bolj pregledna in bolj stabilna. Sedaj nimam več težav, ko moram zložiti njegova oblačila v omaro, ker ima njegova garderobna omara dovolj prostora. Mogoče si novo garderobno omaro čez nekaj let privoščim tudi sama, vendar sedaj ni potrebe. Sedaj so moja oblačila vsa v omari in imam pregled nad njimi. Včasih tega nisem imela in sem vedno kaj iskala. …

Nekaj časa nazaj, je oče kar naenkrat opazil, da ima določene čudne simptome, ki so začeli že malo spominjati na povišan sladkor, ali pa na sladkorno bolezen. To pa ga je začelo malo skrbeti, tako da se je odpravil do zdravnika, da bi mu vzel in preveril kri, nakar pa so vsi rezultati pokazali res na to, da ima oče povišan sladkor.

Tako pa je na začetku to ugotovil, ko je imel te omenjene simptome. Ti pa so vključevali vse od močne žeje, poslabšan vid, zmanjšanje telesne teže in pa podobno, skratka simptomi, ki so že spominjali na sladkorno bolezen.

No tako pa je nato to še zdravnik potrdil da ima povišan sladkor, vendar nivoji sladkorja niso bili tako visoki, da bi mu lahko diagnosticiral tudi diabetes, oziroma sladkorno bolezen tipa 2. 

Zaradi tega, ker pa je imel torej povišan sladkor, pa je moral začeti paziti na hrano in pa redno skrbeti in pa opazovati raven sladkorja v krvi. Tako sedaj ni več jedel skoraj nič sladke hrane, prav tako je omejil uživanje ogljikovih hidratov. Še ena pomembna stvar glede prehrane je bila tudi ta, da je moral obroke čim bolje razporediti skozi dan in ni smel na enkrat pojesti prevelikih porcij. To pa zato, da bi se mu vnosen sladkor lahko čim bolj razporedil, ter ga nebi imel naenkrat preveč v telesu.

V kolikor pa je imel kdaj težave, kjer ni moral uravnati povišanega sladkorja, pa je imel tudi zdravila in sicer inzulin, ki ga je lahko vzel, tako da so se mu nivoji sladkorja v krvi uravnali. 

No tako pa se mu je življenje malo spremenilo, ko je izvedel, da ima povišan sladkor. Vendar pa poleg te diete in malo več pazljivosti pri hrani, pa ni imel kakšnih drugih težav, tako da mu povišan sladkor niti ni povzročil toliko težav in preglavic.…

Nekaj časa nazaj sem si po dolgem času vzela dopust, ker sem ga res potrebovala. V službi je postalo res zelo naporno in nisem vedela več ali bom še dolgo zdržala ali ne. Hitro sem ugotovila da res potrebujem oddih in to sem tudi začela planirati.

Vedela sem, da bi se rada malo odmaknila od doma, saj nisem želela biti lena in doma. Zato sem organizirala nek dopust. Rekla sem si, da bom šla v Bovec. Bovec je kraj v katere že zelo dolgo časa nisem bila in sem želela spet malce iti tja. 

Morala pa sem seveda najti tudi neko prenočišče in res sem takoj našla apartma Bovec. Vedela sem, da bo apartma Bovec nekako najboljša odločitev zame, saj sem želela imeti malo večji prostor, kjer si lahko tudi kaj sama skuham in pa predvsem to, da se sprostim.  Repo sem rezervirala apartma Bovec in moja dogodivščina se je lahko lepo začela. 

Komaj sem čakala ta dopust, saj sem ga res potrebovala. Takoj se planirala tudi vse hribe, ki bi jih rada prehodila in videla. Vse sem imela zelo lepo organizirano. Hotela sem se res spočiti a hkrati sem želela veliko hoditi. 

Hoja me je že od vedno veselila. Že od malih nog sem vedno rada hodila v hribe. Ravno zato rada še danes pobegnem nekam v hribe, če je to le možno.to me res nekako sprosti in vem da se bom imela zelo lepo. Ko pridem na vrh, sem vedno ponosna sama nase, saj sem naredila nekaj dobrega za svoje telo in pa za svojo mentaliteto. 

Ko sem prehodila vse to sem se lepo odpravila nazaj v apartma Bovec, kjer sem si lahko lepo odpočila in se pripravila na novi dan in na nove dogodivščine in izzive. Ta dopust je bil res eden izmed najboljših in najbolj sproščenih do sedaj. …

Pred nekaj leti sem imela res neko krizo v službi in enostavno nisem morala delati več. Nekako sem bila konstantno utrujene in nikakor si nisem morala odpočiti. V službi se več nisem morala fokusirati na delo. Moje misli so vedno tavale drugje in moje delo ni bilo več tako hitro in efektivno. Seveda sem bila res zelo razočarana sama nad sabo, saj nisem razumela, kako sem si lahko pustila priti do te meje. Bila sem zelo razočarana in nisem vedela, kaj narediti.

Takrat sem seveda stopila do šefa trga, prosila za nekaj odmora. Rabila sem nek dopust oziroma vsaj nekaj dni biti doma. Šef me je seveda takoj videl, kakšna sem in rekel je, da mi bo rezerviral mizo v Izola restavracija. Seveda mi ni bilo jasno, kaj mi bo to pomagalo, ampak vseeno sem sprejela, saj se ne bom branila nekega dobrega kosila oziroma večerje.

Izola restavracija, ki je bila rezervirana za mene, je bila definitivno ena izmed najlepših Izola restavracij, ki sem jo kadarkoli videla. Bila sem pozitivno presenečena, ko sem stopila tja notri in takoj so me posedli za mizo, ki je imela najlepši razgled. Prinesli so mi nekaj jedi, ki so bile res vrhunske in res me niso razočarali. Izola restavracija je na koncu poskrbela še za to, da so mi pripravili sladico, ki je bila res enkratna. Za plačilo je že bilo preskrbljeno, saj je za to poskrbel moj šef. Šefu sem bila definitivno neskončno hvaležna. Po tisti restavraciji pa sem imela še nekaj dni prostih, ko sem se lahko res lepo sprostila doma.

Končno sem lahko prišla nazaj v službo z prazno glavo in pripravljeno za delat. Končno sem se lahko fokusirala na delo ter bila spet efektivna in dobra v svojem delu. Kar naenkrat sem postala Hitra in imela sem dosti energije za cel dan. To je spet prinašalo dobiček v podjetje, kar je seveda plus za mene in tako tudi za firmo.…

Eden izmed ključnih faktorjev, katerega je potrebno zagotoviti pri delu je varnost pri delu. To pa mora biti zagotovljeno v vsakem delavnem okolju, saj lahko le tako zagotovimo varno delavno okolje za vse delavce, ter tako minimaliziramo vse možne poškodbe, ki bi lahko nastale pri nekem delu. Za varnost pri delu pa je vključenih več elementov, katere je treba preučiti, ter se razlikujejo od vsakega delavnega mesta posebej.

Tako je sprva potrebno preveriti, kje na delavnem mestu bi lahko nastala kakšna poškodba. To pa so lahko razne nevarne kemikalije, ki so lahko povezane z delom, ali pa kakšno nevarno orodje, kjer obstaja možnost poškodbe. Za takšne primere je za varnost pri delu potrebno preveriti, kje lahko nastane poškodba, ter kako minimalizirati to možnost. Prav tako pa je treba premisliti, kaj je potrebno narediti v primeru, da poškodba vseeno nastane.

Zato je ključ varnosti pri delu tudi zagotavljanje prve pomoči kje v bližini možnosti poškodbe. Poleg tega pa so v to vključeni tudi razni gasilni aparati, saj bomo za varnost pri delu potrebovali tudi to, v primeru nastanka kakšnega požara. Tako je potrebna tudi pravilna organizacija za takojšnjo kontaktiranje gasilcev ali pa rešilcev.

Prav tako je pomembno, da je nekje v bližini na voljo AED oziroma defibrilator, v primeru kakšnega kritičnega stanja katerega od delavcev. Da pa potrebo po temu tudi minimaliziramo, je dobro, da se čim bolj pogosto opravijo razni zdravstveni pregledi, ki preverijo zdravstveno stanje delavcev, ter tako zagotovimo varnost pri delu samih posameznikov.

Varnost pri delu je torej ključna, da bomo lahko ustvarili varno delavno mesto za vse delavce, ter bomo lahko skrbeli tudi za zdravje vsakega posameznika. V kolikor to ni dobro organizirano, lahko nastanejo hude in pa nepopravljive posledice, katere pa niso primerne za varno delavno okolje. Zato mora vsako delavno mesto poskrbeti za varnost pri delu.…

Nekaj časa nazaj se je moja mama odločila, da bi rada renovirala kopalnico. Kopalnica, ki jo imamo mama, je načeloma res zelo velika. Je ena izmed večjih kopalnic, ki sem jo kadarkoli videla v živo. Je pa tudi res, da je bila ta kopalnice precej stara in verjamem, da je bil res pravi čas za renovacijo. Mama me je prosila za pomoč, saj je videla, kako lepo sem si jaz uredila svoje novo stanovanje in seveda se mi z veseljem pomagala pri različnih idejah in drugih stvareh.

Moja mama načeloma tega še nikoli ni delala, zato je prosila mene za pomoč, saj sem imela že nekaj izkušenj. Ko sem prišla za vikend k, moji mami sva šle lepo skupaj čez splet. Na spletu so našli zelo veliko različnih stvari, ki bi pasale v to kopalnico. Mama je izrazila željo, da želi imeti tudi nekaj, kot je keramika. Keramika je nekaj res zelo pomembnega, kar bi rada izbrala sama. Ravno zato sem se jaz odločila, da bova najprej pregledala vse keramike, zato, da si on lahko izbere pravo keramiko zase, nato pa bova na podlagi keramike pogledale, katere stvari bi pasale zraven te keramike v ta prostor. Keramika, ki si jo je mama zbrala, je bila res zelo temna, kar me je presenetilo, saj je imela prej zelo svetlo kopalnico. Po ena strani mi je bilo jasno, da je želela malce obrniti stvari, ampak to je pomenilo, da imam jaz še več dela.

Zaradi temne keramike nič od prej ni pasalo več v kopalnico in je bilo potrebno najti čisto vse nove stvari. Šla sem na splet ter iskala primerne omarice in druge stvari za to keramiko, ki je bila v kopalnici. Ko sva dobila vse stvari, so seveda vse skupaj samo še postavili ter prosili za pomoč v moški del družine. Oče, brat in fant so vse to lepo postavili, tako kot sva midve rekle in kopalnica izpadla rezervo. Keramika, ki si jo je izbrala, je res zelo lepo izstopala v kopalnici, ravno tako, kot si je to sama zaželela. In ta kopalnica ji je bila res zelo všeč.…

V hiši staršev sem si uredila stanovanje na podstrešju. To je imelo vgrajena okna čez celotno steno, ki je bila na sončni strani. Morala sem nekaj ukreniti, ker je bilo poleti precej vroče v stanovanju. Zato sem namestila plise zavese na okna.

V popoldanskem času, ko je sonce pripekalo, sem plise zavese enostavno razprla. Dopoldan, ko pa je bilo svetlobe manj pa sem zavese, ki so v obliki harmonike enostavno zložila skupaj. Tudi cenovno so mi bile plise zavese dostopne. Sama sem ji lahko namestila na okna, saj je bila montaža čisto preprosta. Če sem hotela sem lahko imela plise zavese na sredini, ker je to montaža omogočala. Nakupila sem si plise zavese v beli barvi z rahlo sivim vzorcem. V večernih urah sem pogosto delala za računalnikom ali pa telovadila. Ker se je videlo skozi moja okna v notranjost prostora, me je motilo. Stanovala sem namreč blizu sosednje hiše. Tako sem zvečer plise zavese spustila navzdol oziroma jih razprla do konca in so mi omogočale zasebnost. Tudi stanovanje je dobilo na svežini in je bilo lepega estetskega videza. Pomembno mi je bilo tudi to, da s plise zavesami ni bilo moteno odpiranje oken.

Prejšne zavese, ki sem jih imela na kljukice, se okno ni več moglo v celoti odpreti. S plise zavesami pa teh težav ni bilo več. Ker so cenovno dostopne, jih priporočam vsakemu, ki ga moti premočna sončna svetloba ali pa si želi zasebnosti. Enostavno se namestijo, lahko pa tudi snamejo v kolikor jih ne bi želeli več imeti. Izbiramo lahko res med zelo različnimi barvami in vzorci. Tako, da lahko plise zavese popolnoma prilagodimo našemu stilu stanovanja, tako da se ujemajo s pohištvom. Tudi čiščenje je enostavno. Jaz jih sicer očistim kar s pihalnikom. Lahko pa se tudi mokro očistijo po določenem času. Moje podstrešno stanovanje je tako dobilo novo podobo.…

Ko sem bila še majhna, sem se res zelo močno bala teme. Starši niso več vedeli, kaj bi lahko naredili, saj sem čisto vsako noč prilezla k mami v posteljo. Mama je bila že zelo jezna, a sama si žal nisem morala pomagati, zato so začeli iskati neke rešitve.

Res pa so našli eno zelo dobro rešitev in to so bile svetilke. Ročne svetilke so bile nekaj, kar je od takrat naprej bilo na moji nočni omarici. Mama mi je rekla da čisto vedno, ko se ustrašim, ali se bojim, da je nekdo v moji sobi enostavno vzamem eno svetilko ter si posvetim. Ko ratam zaspana pa s ponovno svetilko ugasnem ter probam zaspati. Res so to naredili in so mi kupili nekaj svetilk ter jih dali po celotni sobi. Tako sem imela eno ročno svetilko na nočni omarici in eno na mizi ter eno pri vratih. Na začetku sem bila seveda malo skeptična, a sem se zelo hitro počutila varno.

Čisto vsakič, ko sem mislila, da me nekdo opazuje ali da je nekdo v moji sobi, sem seveda takoj pomislila na svetilke, ki so v moji sobi. Svetilko sem prijela v roke jo prižgala ter videla, da nikogar ni v moji sobi in da lahko mirno zaspim naprej.

Svetilke so bile v tem primeru meni v veliko pomoč, vsaj kar se tiče teme. Ko, sem odrasla sem seveda tudi prerasla to celotno fobijo pred temo, ampak svetilke so bile definitivno glavni vzrok, da je do tega prišlo. Mislim, da če ne bi imela takrat tistih svetilk, me bi bilo še dandanes definitivno strah teme in bi morala spati s prižgano lučjo.

Svetilke so lahko nekaj, kar lahko pomaga marsikateremu otroku, če se boji teme. Je zelo enostavna za uporabo in seveda so tudi trpežne v primeru, če otrok zaspi s prižgano svetilko. Imajo zelo dobro in močno baterijo ter so same zelo trpežne.…

Čez nekaj časa sem se vendarle opogumila in kupila oleander, saj sem bila res zelo navdušena nad njim. Imela sem tudi vsa navodila, kako se z njim dela in sedaj ga imam doma in krasi naš vrt. Ni še tako lep, kakor je sosedin, ampak niti ne pričakujem, da bo prvo leto tako lep, saj še nimam toliko izkušenj z njim, ko jih jih ima soseda. Milim, da mi je rekla, da ga ima že skoraj pet let in da je komaj letos takšen, kakršnega si je želela.

Tudi ona se je zaljubila vanj, ko ga je videla nekje na obisku. Takrat ga je sicer že imela doma in ni bila situacija takšna kot pri meni, ko ga nisem imela in je bila zgodba malce drugačna. Nekaj izkušenj je imela z njim ne pa toliko kakor znanka, pri kateri je bila na obisku. Takrat si je zelo zaželela, da bi imela doma tudi ona takšen oleander, in njena pot do do uspešnega vzgajanja se je takrat začela. Ampak ni pretiravala in je vseeno počasi delala na tem, da ji bo nekoč oleander, zrasel toliko, in tako lepo.

Vedela sem, da ne bo šlo čez noč, da bom imela tako lep oleander tudi jaz doma, ampak bo verjetno trajalo nekaj časa. Vsekakor pa upam, da ne bo trajalo toliko let kot pri sosedi. Še bolj pa upam, da ne bova na koncu imeli kakšnega dvoboja, kateri oleander, je lepši in si bova reja izmenjavali navodila, kako ga lahko narediva še lepšega, kakršen je ali pa, da ga ohranjava tako lepega, kakor je. Vsaj njej je že tako lep, da ne vem, ali bi lahko še karkoli dodajala. Lahko se morim in ima še vedno kakšne načrte, da bo oleander, še večji in bolj cvetoč, ampak to se bo že pokazalo sčasoma, za zdaj mi je dovolj, da ga imam tudi jaz doma. …