Turizem v Cerknem

Ko smo končali študij, smo šli vsi svojo pot, nekateri smo si obljubili, da se vidimo in slišimo, a tega je bilo na začetku več, potem pa vedno manj. Študijska prijateljica je bila vedno bolj tiha, njena koža na obrazu ni bila preveč lepa, tudi lase je imela po navadi mastne, omega 3 pa jo je spremenilo tako, da je skoraj nisem prepoznala. 

To je tisto, ko srečaš nekoga znanega v tretjem kraju in potem ne veš, kam bi ga dal, ker se je malce tudi spremenil, njo je omega 3 pošteno spremenil.  Ta dan me je nekdo poklical, ko sem se obrnila sme videla lepo punco, ki mi je bila znana, šele ko sem prišla bližje sem videla, da je ona. Bila sem šokirana in to pozitivno, šle sva na pijačo in nisem mogla preko tega, da je ne vprašam, kako da tako dobro izgleda. Povedala mi je, da je omega 3, ker ji je nekdo svetoval, že kar nekaj časa in da se po omega 3 res dobro počuti in sama vidi, da je drugačna, zdi se ji ,da je lažja, da se lažje premika, vidi tudi sama, da je njena koža sedaj lepša. 

Tako sva se nasmejali, ko  sem ji rekla, no tebi pa leta ležijo, tudi njej je godilo, saj sej e končno počutila lepa sama sebi. Priporočala je tudi meni omega 3, tudi povedala mi je katere ona uživa. Jaz pa sem vedno tega prepričanja, da če vidim ,da mi nekdo nekaj priporoča, na katerem se res vidi, da je stvar delovala, nimam nobenega problema, da tudi jaz to preizkusim. 

Rekle sva si, da se še dobiva in tokrat sva držale obljubo, ker je tudi ona čisto drugačna, sedaj ko se dobiva, se imava res lepo, nikoli nama ne zmanjka tem, prejšnjič sva se pogovarjale o omega 3, tokrat pa o športu in rekreaciji.

…

Zakaj bi se matrali z hlačami, če lahko v poletnih mesecih nosimo poletne obleke, ki nas ne tiščijo, v njih smo svobodne, nam ni vroče, to je najlepše kar je lahko. Spominjam se sebe, ko sem bila mlajša in nisem hotela nositi oblek, še kako me je moja mama prepričevala, da bi jih nosila, pa je nisem poslušala, ker sem pač imela svoj stil. Danes jih štejem preko petdeset in povem vam, da se še nikoli nisem počutila tako dobro na plaži, kot se počutim sedaj, ko nosim poletne obleke, ki prosto plešejo okoli mojega telesa.

Danes mi je jasno, kaj mi je hotela povedati mama, takrat pa je bila mama tečna, ko je govorila, da so poletne obleke res fajn za na plažo. Danes imaš resnično veliko izbiro oblek, tako v nakupovalnih centrih, kot tudi v manjših trgovinah, še najbolj so simpatične te manjše trgovine v kraju, kjer greste na morje in ste na dopustu, stran od problemov in si med sprehodom po morskem mestu privoščite oblekico, ki vam je padla v oči. Res so prijetne poletne obleke, jaz ko jih nosim poleti in pomislim na zimo, kaj vse bom spet morala tlačiti nase, me kar v slabo voljo spravi, sedaj ko je poletje, poletne obleke tako prav pridejo, to je vse kar oblečeš in že si urejen.

Tudi pri oblekah imate možnost izbire stila, tako ste lahko elegantne, športne, klasične, poletne obleke so ravno tako v različnih stilih, le odločiti se morate, kateri stil vam odgovarja in v katerem se boste dobro počutile. Nikar ne komplicirajte, poletne obleke so z namenom preproste, lepe, barvaste, nikar ne mislite, da lahko daste gor napačno, kar so vse prave in lepe, le nositi jih morate znate. Še kako se vidi razlika, če ženske znajo nositi poletne obleke ali pa ne. …

Kako ta čas beži vidim šele po tem, ko se pogledam v ogledalo. Do zdaj sem bila vedno ponosna na svoj videz in imela sem se za lepo, danes pa ko se pogledam v ogledalo v moji glavi doni facelift obraza in to že kar nekaj časa. Sprva sem mislila, da imam pač malo naporne dneve in da bo minilo.

Vseeno sem si zadala načrt, da bom poskrbela za svoj obraz, da facelift še ne pride v poštev. Pa sem začela, telovaditi, piti dovolj vode, priskrbela sem si boljše kreme, olja, vsaki drugi dan sem si naredila obrazno masko in seveda za svojo kožo poskrbela tudi od znotraj, začela sem piti vitamine, minerali, v glavnem vse kar so mi določeni strokovnjaki in seveda prijateljice priporočale. Po določenem času pa panika, moj obraz je bil isti.

Žal sem prišla v tista leta, bi rekli. Sprijazni se. Jaz pa se nisem sprijaznila s tem, da je moja koža takšna, vendar sem se sprijaznila, da si naredim facelift obraza. Kako sem bila tisti dan enostavno srečna, ker sem se to odločila, že sam občutek, da bom naredila nekaj zase in da bom potem sama z seboj bolj zadovoljna je bil dovolj zame.

V naslednjem tednu sem se vse zmenila in že sem čakala v čakalnici na prvi pregled, kako sem bila srečna, čisto nič me ni bilo strah, da facelift ni zame ali pa da ne bom zadovoljna, tudi ko me je kirurg vprašal, kaj pričakujem sem mu mirno z dobro voljo odgovorila, da mu zaupam in da sem srečna.

To je bilo moje leto sprememb zase in na boljše, končno in začetek je bil facelift, ki je uspel, naprej pa sem se odločila še marsikaj narediti, ker se je moja samozavest dvignila. Jaz sem z operacijo facelift dobila dve stvari in to je povrnjeno lepoto in samozavest. Kaj sem hotela še več, kajti zdravje še imam. Življenje pa me čaka.

 …

Saj veste kakšno so mladi in kako hitro jim padajo telefoni po tleh. Mojemu sinu je padel telefon na tla tolikokrat, da se samo čudim , da mu še dela. Starši bi lahko kupovali telefone vsak mesec in hvala bogu obstaja popravilo telefonov, da lahko njihove telefone popravimo tam, ker itak nima smisla, da jim kupimo novega, ker bo itak kmalu spet letel po tleh.

Moj si ne komplicira, on pravi, da je važno da njegov telefon ima internet in to je to, kako izgleda in koliko je poškodovan pa mu ni mar. Po eni stani razumem mlade, saj so telefoni neprestano v njihovih rokah, na kolenih in možnosti, da jim padejo na tla je veliko. Ne tako kot včasih, ko smo telefone imeli le na policah ali omaricah. Glavno je, da je popravilo telefonov še možno, ker da bi starši morali kupovati nove telefone svojim otrokom bi bankrotirali.

Zanimivo mi je bilo zadnjič, ko sem po dolgem času šel na vlak gledati okoli koliko telefonov je celih in povem vam, da sem videl 2 z počenim steklom in tako danes pri mladih je, enostavno jih popravilo telefonov skoraj ne zanima več, nočejo tega stroška, raje imajo počeno steklo, seveda v upanju, da bo telefon čim dlje delal.

Kako to, da smo postali tako površni do telefonov, telefoni letijo po tleh vsakdan, tam ko opravljajo popravilo telefonov ne uspejo več popraviti v kratkem času, ker imajo preveč dela, čeprav popravilo telefonov ni majhno, je kar nekaj ljudi, ki si novega telefona ne more privoščiti, denar za popravilo telefonov pa še ima. Telefoni niso poceni, če pogledate, nam neprestano kažejo ceno z obroki za telefon, če pa pogledate koliko dejansko stane telefon smo lahko šokirani, zato pa še kako prav pride popravilo telefonov, še vseeno je veliko cenejše od novega telefona.

…

Moja služba je bila stoje, bila sem zaposlena kot prodajalka, redko kdaj sem se v službi usedla, na kar sem menjala službo, sedaj sedim 8 ur in več in začeli so se mi pojavljati mravljinci v rokah, da včasih nisem mogla več sedeti za računalnikom in opravljati sovje delo. Takrat se spomnim, kako sem si v prejšnji službi želela sedeti, kako sem zavidala prijateljicam, ko so delale v pisarni, jaz pa sem morala toliko časa stati, a mravljinci v rokah niso bili takrat prisotni, le noge so me včasih bolele, a to ni vplivalo na moje zdravje.

Vse bolj me pri tipkanju na računalnik bolijo roke, mravljinci v rokah se mi po določenih urah, ko so roke utrujene sigurno pojavijo in takrat moram narediti pavzo. Ker me je to kar obremenjevalo, sem se odločila za pregled pri zdravniku, da ga vprašam za nasvet. Po pogovoru z njim sem ugotovila, da moram začeti telovaditi in razgibovati roke in zapestja. Dobro sem naredila, da sem ga obiskala, kajti tega nisem počela, le paničarila sem in razmišljala, če sem naredila prav, da sem zamenjala službo.

Zdaj razgibavam roke in zapestja vsak dan, v službi bolj malo, le ko mi mravljinci v rokah ne dajo mira, drugače pa to delam doma pred televizijo. To je bila zame čisto nova služba, jaz enostavno tega zdravstvenega problema nisem videla. Videla sem samo lepšo sliko te službe, kako lepo 8 ur sediš in delaš. Kakšni mravljinci v rokah? To je bilo zame čisto novo. Sedaj poznam slabe strani obeh služb in če bi še enkrat imela priložnost, bi se odločila za stoječe delo, ker je bolj zanimivo in roke res ne trpijo, kajti ti mravljinci v rokah so začetni znak, da lahko pride do karpalnega kanala. Takrat pa je ogroženo tudi moje delo, dokler so mravljinci v rokah je še dobro, le ne smem pozabiti na razgibavanje.…

Vedno sem rad počel stvari po svoje, starši so me opravičeno kdaj imeli vrh glave, da niso včasih več vedeli, kaj naj naredijo. Danes igram igre na srečo in sem odrasel, a jim to vseeno gre na živce, ker se bojijo, da me bo zaneslo in bom vse zapravil. No, lahko bi rekli opravičeno, ker sem enkrat res naredil bedarijo in izgubil veliko denarja in starši so me potem morali kaj nekaj časa preživljati. To mi ne bodo oprostili, ker so me opozarjali, da so lahko igre na srečo nevarne, jaz pa jih seveda nisem poslušal.

Nekaj časa sem dal mir, potem pa ko sem enkrat imel vrh glave dolgov, sem začel ponovno igrati igre na srečo, ker itak nisem imel kaj izgubiti. Tako sem ponovno živciral starše, pravzaprav sem jih razočaral. Povedal sem jim lepo, da bom tokrat pazil in bom igral igre na srečo z glavo, da nikar naj skrbijo, ker ne bom ponovil napake. Res je nisem ponovil, ker bi bil preveč razočaran sam nad sabo. Tako sem igral čisto malo, ravno toliko, da sem bil v igri za nagrade. 

Tudi z tem se starši niso strinjali, kajti bili so mnenja, da me bo ponovno potegnilo noter in bom začel igrati za večje denarje. Pa ni bilo tako, še vedno igram malo, tako da lahko rečem, da bom mogoče kdaj zadel. Tudi zadel sem že, ne veliko, a ravno toliko, da sem bil srečen dobitka.

Moje starše ne bom več nikoli razočaral, kajti zavedam se trenutka, ko sem moral do njiju in jima reči, da če mi lahko pomagata, ker so mi igre na srečo odnesle ves denar, takrat sta mi stala ob strani in tega ne bom pozabil, zato so danes igre na srečo zame sprostitev v najmanjšem znesku in vedno igram samo eno igro.

 …

Varstvo otrok na prvo žogo vedno pomeni, da govorimo o varuški, ki izvaja varstvo otrok v določenem času, na določenem mestu. Toda prav v teh počitniških dneh, sem se odločila, da bom otroka poslala na košarkarski kamp in seveda sem bila prijetno presenečena glede varstva otrok.

Ko sem prvi dan pripeljala otroka so nas seveda pozdravili košarkarski trenerji in seveda varuške. In prav varuške so bile to presenečenje, ki ga nikakor nisem pričakovala na košarkarskem kampu. Toda tam so bile in starši smo prejeli informacije kako poteka varstvo otrok.

Presenečenj pa seveda ni bilo konca. Še pred koncem informiranja, so nam predstavili informacijo, da na kampu ni televizije, ni klasičnih video igric, ni telefona in računalnika. In ko smo starši izvedeli te informacije smo bili prijetno presenečeni in hkrati seveda prestrašeni. Namreč tehnologija je del življenja modernih otrok in dejstvo, da bodo otroci preživeli brez moderne tehnologije se nam je zdela popolnoma nemogoča.

Toda trenerji in varuške na kampu so bile neomajne in to so bila pravile kampa. In če vam priznam čisto po pravici, si sploh ne predstavljam več kako izgleda varstvo otrok brez moderne tehnologije.

In zdaj se kamp končuje, moj otrok pa izgleda spočito poln energije in vesel. Seveda sem zadovoljna z otroškim kampom, ki otrokom približa igro in igrice, ki smo jih poznali vsi starejši od trideset let. In zdaj je te igre in življenje brez tehnologije spoznal tudi moj otrok in komaj čakam, da se bova te igre igrala doma.

Toda varstvo otrok z varuško je velikokrat opravljeno s pomočjo tehnologije in to ni nič narobe, če je tehnologija uporabljena za iskanje idej in raznih rešitev s katerimi se bosta potem varuška in otrok igrala. Če pa je glavni element tehnologije to, da otroku preprosto nastavijo risanke, ki jih potem otrok gleda, potem pa tako varstvo otrok ni varstvo, ki bi si ga jaz želela.

 …

Ste pomislili koliko plastike nas obkroža? Seveda je plastika vse okoli nas in na to nas opozarjajo celo novice na televiziji, ki govorijo o potrošniški plastiki, ki je preplavila mesta in tudi morja. Baje, da obstaja celo otok plastike, ki je vsak dan večji in večji. Toda namen tega članska ni, kot bi mnogo ljudi lahko mislili, da bi govoril proti plastiki.

Seveda tudi sam obsojam potrošniško plastiko, ki jo uporabljajo mnogi proizvajalci, kot najcenejšo in najbolj praktično opcijo, kako spraviti produkt, do končnega kupca. Si predstavljate, kako oteženo bi bila prodaja popularnih napitkov, če ne bi bilo na voljo plastičnih plastenk. Trgovci bi morali izbirati med dražjimi pločevinkami ali pa zelo nepriročno stekleno embalažo.

Torej, to da uporabljamo plastične zobotrebce, plastične vrečke in plastične plastenke v enormnih količinah seveda ni ok in to mora popraviti pri sebi najprej vsak posameznik, šele nato bomo lahko govorili o svetovnem gibanju.

Toda plastika nas obkroža v našem vsakdanjem življenju in to je tista plastika, ki nam je zelo olajšala življenje. Si predstavljate, da bi vaš mobilni telefon bil narejen iz kakšnega druga materiala, kot plastike. Seveda bi lahko bilo ohišje mobilnega telefona narejeno iz drugih materialov, vendar bi to pomenilo tudi veliko višjo ceno končnega izdelka. Ta višja cena je bila opazna pri določenih izdelkih, ki so pri izdelavi mobilnega telefona uporabili steklo ali aluminij.

Toda plastika se ne skriva samo v vaših mobilnih telefonih. Plastika se nahaja vsepovsod, v kuhinjskih omarah, v kopalnici, v delavnici in v končni fazi tudi v vašem avtomobilu. Plastika je danes že tako kvalitetno narejena in pobarvana, da marsikdo preprosto ne opazi, da je izdelek izdelan iz plastike. In takšna uporaba plastike je vsekakor na mestu, saj je plastika zelo hvaležen material, ki je preprost za vzdrževanje in relativno cenovno dostopen. Preverite vaš dom in kaj hitro boste opazili, kje vse se v vašem domu nahaja plastika.…

Če je človek bolan, naj gre k zdravniku in ta mu bo prepisal zdravljenje in bo boljše, seveda vnetje sečil pri moji mami je nekaj čisto drugega, ona jamra in jamra, da jo vse spodaj boli in se nikoli ne spravi do zdravnika.

Jaz nikoli ne vem več kaj naj naredim, vsake toliko obleži in izgovor je vnetje sečil, takrat name pritisne moj oče, naj poskrbim za mamo, jaz imam svoje obveznosti, ona pa po cele dnevi leži. Kako jezna in razočarana sem jaz nad tem, vam ne morem povedati. Zakaj človek ne bi šel k zdravniku, če ima vnetje sečil, da namesto tega matra celo družino. Ne rečem, da ne bi pomagala, še kako bi pomagala, vendar ta zgodba se ponavlja in ni rešitve.

Dokler ni meni prekipelo in ko je mama ponovno obležala, da jo matra vnetje sečil, sem jaz brez vednosti poklicala zdravnika, naj pride na dom. Ko bi vi vedeli, koliko jeze sem povzročila, še danes mi ne odpusti, vendar morala sem to storiti, ker sem bila že čisto živčna, ker je to breme prenašala name in ni hotela sama k zdravniku. Ko je zdravnik stopil v hišo, je mojo mami skoraj kap, ni vedela, kaj naj naredi, kam naj gre in kaj nak reče. Zdravnik pa je profesionalno odreagiral, jo pregledal, vzel kri in vodo in ji rekel, da bo javil glede česa je problem, ali je res vnetje sečil ali kaj drugega. 

Aha pa smo tam, izvid je bil normalen, ona je bila zdrava, vnetje sečil je bilo pozabljeno. Od tistega dne naprej ni nikoli več jamrala, da jo kaj boli, zakaj je to delala je njen problem, jaz sem morala odreagirati tako, za voljo resnice in prenašanje bremena name. Ja, vnetje sečil je bil njen izgovor za počivanje in to je bilo nesramno do nas, zdaj tega sigurno ne bo nikoli več počela. …

Vedno več ljudi pove, da dela od doma in to je danes postalo nekaj čisto normalnega, pomembno je le da če delamo sede, da se zavedamo, da je dober pisalni stol obvezen, kajti kar hitro se lahko zgodi, da sedimo na navadnem kuhinjskem stolu, čez nekaj časa pa nastopijo razne težave.

Kar nekaj ljudi poznam, ko dela od doma in za vse vem, da sedijo kar na nekih stolih in jim pisalni stol ni prioriteta, ker svojega dela ne jemljejo resno. Sama sem bila ista, še kako sem bila vesela, da bom delala od doma, vedela sem ,da ne bom deležna nobenih pritiskov in bom lahko delala v miru, niti na pamet mi ni prišlo, da bi na začetku gledala na to, kakšen bo moj pisalni stol, dovolj mi je bilo že to, da bom delala od doma.

Pa sem začela, vsak dan sem si določila ure dela, kajti če delaš od doma moraš biti kar organiziran, da te druge stvari doma ne pritegnejo in potem ne narediš nič. Tako sem bila res organizirana vsak dan in delala toliko časa, da je bilo delo narejeno, seveda pa je to bilo na neprimerno visoki mizi in pisalni stol je bil kuhinjski stol. Po kakšnih 3 mesecih dela, pa sem začela čutiti bolečine v zapestjih in hrbtenici, šele takrat pa sem pomislila, pod kakšnimi pogoji delam in da je moj pisalni stol katastrofa.

Saj veste, če delate od doma, se vam zdi tako za malo, da boste pa sedaj šli kupit nov pisalni stol, pa še niste niti prepričani, če bo to delo trajalo. Meni osebno je bilo zelo tečno iti kupit novi pisalni stol, ker sem imela v glavi, da bom brez veze zapravila. No pa nisem, ker sem se že drugi dan boljše počutila in ker to delo sedaj delam že 3 leta, pa si predstavljajte, da je moj pisalni stol še vedno kuhinjski stol. …