Ko sem bila še majhna, sem se res zelo močno bala teme. Starši niso več vedeli, kaj bi lahko naredili, saj sem čisto vsako noč prilezla k mami v posteljo. Mama je bila že zelo jezna, a sama si žal nisem morala pomagati, zato so začeli iskati neke rešitve.
Res pa so našli eno zelo dobro rešitev in to so bile svetilke. Ročne svetilke so bile nekaj, kar je od takrat naprej bilo na moji nočni omarici. Mama mi je rekla da čisto vedno, ko se ustrašim, ali se bojim, da je nekdo v moji sobi enostavno vzamem eno svetilko ter si posvetim. Ko ratam zaspana pa s ponovno svetilko ugasnem ter probam zaspati. Res so to naredili in so mi kupili nekaj svetilk ter jih dali po celotni sobi. Tako sem imela eno ročno svetilko na nočni omarici in eno na mizi ter eno pri vratih. Na začetku sem bila seveda malo skeptična, a sem se zelo hitro počutila varno.
Čisto vsakič, ko sem mislila, da me nekdo opazuje ali da je nekdo v moji sobi, sem seveda takoj pomislila na svetilke, ki so v moji sobi. Svetilko sem prijela v roke jo prižgala ter videla, da nikogar ni v moji sobi in da lahko mirno zaspim naprej.
Svetilke so bile v tem primeru meni v veliko pomoč, vsaj kar se tiče teme. Ko, sem odrasla sem seveda tudi prerasla to celotno fobijo pred temo, ampak svetilke so bile definitivno glavni vzrok, da je do tega prišlo. Mislim, da če ne bi imela takrat tistih svetilk, me bi bilo še dandanes definitivno strah teme in bi morala spati s prižgano lučjo.
Svetilke so lahko nekaj, kar lahko pomaga marsikateremu otroku, če se boji teme. Je zelo enostavna za uporabo in seveda so tudi trpežne v primeru, če otrok zaspi s prižgano svetilko. Imajo zelo dobro in močno baterijo ter so same zelo trpežne.